Suspendisse

   Na sončno, sprva, v Ljubljani, megleno soboto, 23.julija 2016, smo se pod vodstvom vodje pohodniške skupine, Radetom Ilićem, odpravili na julijski pohodniški izlet na planino vseh planin, Veliko Planino. Devetnajst članov se nas je zjutraj ob 7h zbralo na običajnem mestu, na parkirišču Mercatorja v Jaršah in se s petimi osebnimi vozili odpravili dnevni dogodivščini naproti.

Pot nas je vodila mimo Tomačeva, Trzina, Mengša v smeri Kamnika in nato po vijugasti cesti proti Črnivcu in na koncu v smeri Podvolovljeka ter dobršen del prašne, makedamske poti do parkirišča Ušivica pod Veliko Planino na nadmorski višini 1410 metrov.

Vsi veseli, smo pot pohoda pričeli z vzponom po kamniti gozdni stezici navzgor proti planinam. Kmalu nas je pozdravil lep pogled najrazličnejših planin, planin s pašniki in pašnim govedom, neboječe in vajenih ljudi. Za te planjave so značilne tudi planinske oziroma planšarske koče značilnih oblik za te Kamniške planine. Zaradi lepega vremena sicer malo vetrovnim, pa se je pričelo zbirati veliko skupin in najrazličnejših ljudi dobre volje, kar je pač za planince znano.

Po dobri uri zmerne hoje smo prispeli do kapelice Marije Snežne, kjer smo si privoščili kratek oddih,  malico in okrepčilo s pijačo. Vse skozi smo s fotoaparati in gsmji beležili lepe trenutke za spomin, tako smo tudi pred to kapelo izvedli eno »gasilsko fotko« Med temi kolibami je bilo moč okusiti kislo mleko, sir in druge mlečne izdelke iz mleka pašnih krav.

Zaradi zahtevnosti poti do vrha, smo se odločili razdeliti v dve skupini, ena tista, ki gre do vrha Velike Planine, 1666 mnm, druga, kateri so se počutili slabše pripravljeni, pa so odšli vzporedno do dogovorjene Jarške koče, kjer bodo počakali skupino iz vrha Velike Planine. Med potjo so poznavalci gorskih rastlin, nabirali cvetove teh rožic, ki se jih uporabi za marsikatere čajčke ali maže. Na vrhu smo se nekateri vpisali v evidence planinske poti ob kamnu z označeno smerjo neba in pomembnejšimi sosednjih vrhov, steber, ki označuje najvišji vrh Velike Planine, Gradišče.

Po osvojenem vrhu, smo se podali mimo končne postaje sedežnice, mimo Domžalskega doma, nato mimo Črnuškega do Jarškega doma, kjer pa smo si privoščili konkretno okrepčilo hrane na žlico. Za te kraje je značilna hrana, kislo mleko, žganci, zelje , ni pa manjkalo tudi pasulj, ričet in mesne dobrote klobas. Ko so bili naši želodčki zapolnjeni z okrepčilo, noge pa spočite, smo se podali na pot proti parkirišču Ušivice, kjer so nas čakali, od sonca pregreti, avtomobili.

Sredi sončnega in vročega popoldneva smo okoli 15.ure zaključili našo pohodniško avanturo, se poslovili od Velike Planine in se podali proti domu, seveda zelo zadovoljni, preznojeni in prijetno utrujeni.


             


                                                                                                                             Marjan Urbas


                                                                                                                                            



Pohod na Veliko Planino



#top

Klik na sliko za več fotografij

Donacija Na vrh