Suspendisse

    21.maj 2016 je datum sobotnega dne, ko se je organizacijski odbor za pohode v našem društvu invalidov pod vodstvom Alenke Kocuvan in pohodniškega vodiča Radeta Ilića, odločil organizirati izlet članov društva, ljubiteljev sprehodov v čudovito hribovito naravo. In res, bila je sobota, vreme pa enkratno za izvedbo tega planiranega izleta. Zjutraj se nas je zbralo 14 nadobudnežev pred trgovino Mercator v Novih Jaršah. Ob 7:30 smo se po krajšem usklajevanju načrtov posedli v štiri osebna vozila in se podali na pot proti Gorenjski s ciljem lepe slovenske gore, katera je zelo lepo opevana v najbolj znani Avsenikovi pesmi in katera se v tem času res bohoti v barvah belih planinskih rož, narcis ali ključavnic. Pot nas je vodila mimo Vrbe, Žirovnice in Koroške Bele do Javorniškega Rovta, kjer pa smo parkirali svoja vozila. Okoli 9h smo se podali lepi planinski dogodivščini naproti. Planirana smer pohoda je bila koča na Golici na 1582 metrov nad morjem, pot do tega cilja pa primerna za vse pohodnike. Srečevali smo staro in mlado, skupine, družine, skratka, veliko, veliko zadovoljnih planincev od blizu in daleč. Tudi naši vrli planinci častitljivih let, v mislih imam našo Klaro s častitljivim 8 križem na hrbtu, kot tudi Mihajlota, kateri je pa je malo mlajši vendar se rad udeležuje takih planinskih srečanj.  Po dobri uri in pol s krajšimi postanki , s foto trenutki, ko je bilo potrebno obeležiti in ovekovečiti to našo lepo Slovenijo, smo dosegli prvotno zastavljeni cilj, Kočo na Golici, se posedli okoli mize, katero smo s težavo dobili, saj je bilo pred kočo ogromna množica zadovoljnih pohodnikov.  Rade, naš vodič, pa je predlagal nadaljevanje poti do vrha Golice, za cca 45 minut hoje, seveda, če bo dovolj kandidatov, da nadaljujejo malo bolj zahtevni vzpon po potkah gole planine do vrha. Po krajšem postanku, oddihu, malici in osvežitvi se nas je enajst članov odločilo pridružiti Radetu in oditi na vrh, ki je na meji s sosednjo Avstrijo.  Po kozjih poteh smo se počasi in trumoma odpravili na vrh. Pot nas je vodila mimo planjave in kotanj s snegom do vrha s čudovitim pogledom na sosednjo Avstrijo, reko Dravo, Celovec in Beljak, do vrha, 1835 nm, katerega je polno zasedlo planinsko občinstvo. Privoščili smo si kratek odmor, osvežitev, obvezno fotografiranje in žigosanje planinskih knjižic. Vsi zadovoljni, da nam je po skoraj dodatni uri pohoda uspelo osvojiti vrh Golice in premagati dodatnih tristo metrov nadmorske višine, smo se podali nazaj do koče, kjer so nas čakali ostali člani, ki so se odločili, da ne gredo na vrh. Smeh, veselje, zadovoljni obrazi so se širili ob koči, vzdušje pa je popestrilo igranje mladcev na harmoniko in kitare, ob zvokih harmonike pa sta se tudi dva naša, starejša člana, tudi zavrtela ob ritmih polke in valčka. Čas hitro beži, ko je najlepše, je bil tudi tokrat pregovor, kateri nas je gnal na pot k vrnitvi na našo prvotno peš izhodišče do parkiranih vozil. Resda smo bili že kar precej utrujeni, boleče noge pa so nosile nas, preznojene pohodnike in tako se nam je zaradi tega pot zdela psihično  precej daljša. Ko smo prispeli do parkiranih vozil, smo se še odločili, da wse ustavimo ob poti in opravimo foto utrinke na travniku značilnim za to planino, z narcisami. Želodčki so bili že kar lačni, smo se zato odločili oditi še na kakšno malico v spodnjo planinsko kočo. Ker pa so bila parkirišča popolnoma zasedena z osebnimi, kombiniranimi vozili in tudi avtobusi, smo se odločili oditi v gostilno v Žirovnici. Pri Trebušniku v Žirovnici, smo si privoščili konkretnejšo osvežitev,  kosilo in druženje. Po končanem obedu smo posedli v avtomobile in se dobro utrujeni podali na pot domov, na pot proti Ljubljani.

Dan, kot že navedeno, je bil res pravi dan, dan planinske pustolovščine in čudovitega sončnega vremena, katerega smo kar že res pogrešali po dnevih dežja, vetra in nestanovitnosti.       


                                                                                                                          Marjan Urbas

Pohod na Golico




#top

Klik na sliko za več fotografij

Donacija Na vrh